Podnebni zakon: bodo fosilni lobiji zmagali, koalicija pa prelomila obljubo?

Podnebni zakon je pomemben sistemski zakon, ki bi zagotovil varovanje prebivalstva in gospodarstva pred resno škodo podnebnih sprememb ter postavil temelje podnebnih politik. Omogočil naj bi boljše prilagajanje na poplave, suše, neurja, požare in druge katastrofe, ki jih v Sloveniji povzroča vse bolj pregreto ozračje, v slovensko zakonodajo pa bi prenesel tudi več direktiv in uredb, ki jih od nas terja EU, ter omogočil črpanje več kot pol milijarde evropskih sredstev.

Usklajevanja o vsebini so potekala več kot dve leti, v tem času pa so bili iz zakona izbrisani praktično vsi okoljsko ambiciozni ukrepi, ki jih je predvideval prvotni osnutek. Kljub temu je bil predlog zakona pred prvomajskimi prazniki umaknjen z dnevnega reda seje vlade, potem ko so na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) njegovo vsebino že predstavili novinarjem.

V različici, ki naj bi jo obravnavala vlada, tako ni bilo več niti postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva – kar pomeni, da bo država s proračunskim denarjem še naprej spodbujala tovorni promet – niti določila, da se zbrani denar iz CO2-dajatve (ki se jo že plačuje in ni nov ukrep) nameni za podnebno ukrepanje, niti pravila, da mora biti za te ukrepe namenjen določen delež proračuna.

Po mnenju okoljskih organizacij je bila zadnja različica podnebnega zakona že tako okrnjena, da gre praktično le še za prenos evropskih direktiv in uredb. "Podnebni zakon ni predvidel nekih nepopularnih ukrepov. Kljub temu da je bil popolnoma okleščen, pa ima vlada še vedno problem pri njegovem sprejemanju," pravi Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). "Tega ne razumemo in nihče ni pojasnil, zakaj vlada zakona ni potrdila, kateri interesi so bili posredi," dodaja.

Kje se je zapletlo?

Podnebno pravičen zeleni prehod je bil predvolilna obljuba strank, ki sestavljajo vlado. "Obnovljivi viri so naša varna energetska prihodnost, fosilna goriva so stvar preteklosti", je zapisano v koalicijski pogodbi, ki med prioritetami in cilji navaja sprejem podnebnega zakona.

Tega je MOPE pripravljalo od leta 2023. Najprej je še pred prvo javno obravnavo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami izvedlo delavnice in tako v pripravo vključilo civilno družbo, podjetja, občine in druge. Podnebni zakon je bil nato v dveh krogih medresorskega usklajevanja – prvič julija, drugič septembra lani, ko je bila iz zakona na predlog finančnega ministrstva po posredovanju predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izbrisana ukinitev subvencij za fosilna goriva. Kot pravijo na MOPE, je potem sledila še vrsta bilateralnih usklajevanj, predvsem z ministrstvoma za finance (MF) in infrastrukturo.

Na ministrstvu za infrastrukturo so za N1 povedali, da so po tem, ko se je z besedilom strinjalo MF, tudi oni umaknili svoje pripombe.

A se je zapletlo na koalicijskem sestanku tik pred sejo vlade. Poročanje medijev, da se je za umik predloga zakona z dnevnega reda zavzel minister Matjaž Han, so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) zanikali ter poudarili, da je šlo za "skupno odločitev vseh treh koalicijskih partneric na rednem koalicijskem sestanku pred sejo vlade", ministrski zbor pa je odložil obravnavo zakona "skladno z odločitvijo predsednika vlade".

"Koalicija je enotno ocenila, da zakon v trenutni obliki še ni povsem usklajen in da sta za tako pomemben zakon, ki predstavlja temelj podnebne politike v prihodnjih letih, potrebna še dodaten premislek in usklajevanje," so še povedali na gospodarskem ministrstvu.

Strah pred višjimi cenami goriv?

Kot smo izvedeli neuradno, so nekateri predstavniki koalicije na dan seje vlade poslušali jutranje radijske novice in zastrigli z ušesi ob poročanju, da utegne podnebni zakon zvišati cene goriv. Vprašali so se, kaj to pomeni – tudi za priljubljenost vlade v predvolilnem letu.

Za odlog obravnave zakona naj bi se zavzeli tudi nekateri poslanci Svobode, premier Robert Golob pa je na koalicijskem sestanku odločil, da zakona na seji vlade tisti dan ne bodo obravnavali. "Odločitev, da se določen zakon odloži, lahko sprejme zgolj premier. Če bi Golob rekel, da zakon ostane na dnevnem redu, bi se to tudi zgodilo," nam je dejal eden od ministrov. Začudilo pa ga je, da odločitvi o odlogu obravnave na seji vlade ni nasprotoval minister Bojan Kumer, pristojen za podnebje.

Na njegovem ministrstvu pravijo, da niso pristojni za interpretacijo razloga za umik z dnevnega reda. Ob tem dodajajo, da je MOPE pravočasno pripravil in posredoval gradivo, a ga, generalni sekretariat vlade na portalu, kjer se pred obravnavo sicer objavljajo predlogi zakonov, ni objavil.

Na MOPE so še zatrdili, da je bila koalicija vseskozi vključena v pripravo podnebnega zakona, da so koalicijska usklajevanja večkrat potekala in da resnih zadržkov glede predlaganih vsebin ni bilo.

Kaj prinašajo novi emisijski kuponi

Del podnebnega zakona so določbe evropskih direktiv, ki jih mora Slovenija prenesti v svojo zakonodajo. Med njimi je nova shema trgovanja z emisijskimi kuponi, tako imenovani ETS2, o čemer je podrobneje pisal Forbes.

EU bo trgovanje z emisijskimi kuponi razširila na cestni promet in ogrevanje stavb. Od leta 2027 bodo dobavitelji dizla, bencina, kurilnega olja in zemeljskega plina plačevali tudi emisijske kupone, kar bodo predvidoma vračunali v končne cene.

V Petrolu, ki bo kot dobavitelj kupoval emisijske kupone, so za Forbes povedali, da srednjeročno pričakujejo “znaten” vpliv nove sheme na cene goriva in ogrevanja, a niso ocenili, kolikšen. Dodali so, da so napovedi glede cen kuponov trenutno zgolj špekulacija, saj je težko predvideti, kakšno bo povpraševanje po njih. Na drugi strani pa niso osamljena mnenja, da gre pri objavah o zvišanju cen goriv zgolj za strašenje ljudi pred zelenim prehodom.

Kot so nam povedali na MGTŠ, so se njihove pripombe nanašale predvsem na ustrezno implementacijo omenjene evropske zakonodaje o ETS2. Ministrstvo je izrazilo "potrebo po dodatnih pojasnilih o mehanizmih blažitve morebitnih negativnih vplivov na gospodarstvo in gospodinjstva". Kot rečeno, gre pa za evropsko direktivo, ki je Slovenija sama sploh ne more spremeniti.

Na drugi strani pa je prenos omenjene in drugih direktiv, ki je predviden v podnebnem zakonu, podlaga za črpanje več kot pol milijarde evrov evropskega denarja, s katerim bi lahko Slovenija začela že prihodnje leto. Zato se postavlja vprašanje, kdaj bo vlada sprejela zakon, ki ga morajo nato potrditi še poslanci.

Je zakon pod vprašajem?

V delu vlade je v zadnjih dneh zaokrožila celo informacija, da naj zakona v tem mandatu sploh ne bi sprejeli. Kot razlog je bilo mogoče slišati, da naj bi koalicija klonila pod pritiski lobijev in centrov moči, ki bi jih prizadela nova ureditev.

Ali drži, da vlada podnebnega zakona sploh ne bo obravnavala oziroma kdaj naj bi bil ta znova na njeni mizi, smo vprašali vladni urad za komuniciranje. Odgovorili so nam, da je predlog še v fazi usklajevanja in da ne morejo napovedati, kdaj ga bo vlada obravnavala.

Na MOPE pričakujejo, da bo srečanje koalicijskih partnerjev v kratkem, saj je na sprejem zakona vezano tudi uspešno programiranje porabe denarnih prilivov za energetsko in mobilnostno revščino ter druge podnebne ukrepe. "Slovenija pa je tudi že v postopku ugotavljanja kršitve EU-zakonodaje zaradi neprenosa direktive," so še opozorili.

Na gospodarskem ministrstvu podpirajo "čimprejšnjo obravnavo ter sprejem kakovostnega in celovitega podnebnega zakona," ki bo "ambiciozen, izvedljiv in usklajen z interesi gospodarstva ter bo hkrati omogočal pravičen prehod v nizkoogljično družbo".

Okoljevarstveniki: Zakon je nujen

Kot opozarja Aljoša Petek, so vremenske katastrofe zaradi podnebnih sprememb v Sloveniji glede na površino in število prebivalcev povzročile največjo finančno škodo med vsemi članicami EU – v letu 2023 po oceni evropske agencije za okolje kar za 17,4 milijarde evrov. "Z vidika majhnosti slovenskega proračuna je popolnoma nesmiselno, da nimamo sistema, ki bi omogočil strateško načrtovanje ter ukrepanje na ravni države, ki bi ga prinesel podnebni zakon," je prepričan.

"Vse analize, ki jih je zdaj že res veliko, kažejo, da bomo za škodo plačevali vedno več. Katastrofe se bodo zgodile ne glede na to, ali bomo podnebni zakon imeli ali ne, bi pa ta omogočil načrtovanje, ki bi zavarovalo tako življenja in zdravje ljudi kot finance," je opozoril Petek, ki je kritičen tudi do vladnega cincanja.

"Pred volitvami so obljubili ambiciozno podnebno ukrepanje, zdaj pa taktizirajo. Namesto da bi razmišljali o prihodnjih desetletjih podnebne krize, imajo v mislih le naslednji mandat. Varujemo kratkoročne kapitalske interese, namesto da bi razmišljali o dolgoročnih interesih prebivalstva in seveda tudi gospodarstva," je še poudaril.